Eksperimentalna, prakticno raziskovalna antropologija je klasicno razdeljena na fizicno (ki se ukvarja s clovekom z bioloskega vidika) in socialno (oziroma sociokulturno; nekateri znotraj slednje izvajajo se nadaljnjo delitev, na socialno in kulturno, ter slednjo nato enacijo z etnologijo). Kot razmeroma teoreticni podrocji pa dodatno k tema obstajata tudi filozofska in teoloska antropologija; lahko pa, nadalje, govorimo tudi o raznih dodatnih specificnih podrocjih, kot so antropologija arhitekture, pedagogike, glasbe, medicine, itd. Scasoma se je zlasti tista najosnovnejsa in najradikalnejsa delitev na fizicno in socialno pricela kazati kot nekaj umetnega oziroma prisilnega. Eden prvih znanilcev novega, transdisciplinarnega pristopa k antropoloskim raziskavam je bil slovenski antropolog Bozo Skerlj, saj se je tudi v svojem vsakdanjem znanstvenoraziskovalnem delu ukvarjal hkrati z vec razlicnimi antropoloskimi podrocji.
V novejsem obdobju so se, po svetu in pri nas, naposled tudi drugi antropologi s teh tradicionalno locenih sfer priceli vsaj sestajati in poslusati drug drugega - tak primer je pri nas edino delujoce tovrstno drustvo DAS (Drustvo antropologov Slovenije); dasiravno je navedena formalna delitev podrocij zaenkrat se vedno prevec vkoreninjena v zavesti in v nacinu delovanja institucij, da bi lahko delo obicajnega antropologa imenovali za univerzalisticno.
Opisani tezavi pri zdruzevanju podrocij gotovo botruje silna raznolikost pristopov in metod med posameznimi tipi raziskovalcev - dejansko je med klasicnim, stereotipnim biologom in druzboslovcem velika inherentna razlika, ki izvira iz same njune izobrazbe in na njej temeljece zivljenjske usmeritve. Danes pa imamo za razliko od teh vkalupljajocih dejstev na razpolago vse vec novih teoreticnih konceptov, na katerih lahko utemeljujemo nov transdisciplinarni pristop k antropologiji. Razkol, ki so ga imenovali natura/kultura, se je v zadnjih dveh desetletjih pokazal kot neobstojec in torej tudi nesmiseln kot koncept. Cloveka, ce ga hocemo res razumeti, je preprosto treba obravnavati iz razlicnih perspektiv, nato pa ta znanja povezovati in smiselno interpretirati. Posamezne stroke v sodobnem svetu teh povezav pac niso sposobne izvajati, kajti institucionaliziranost njihovega funkcioniranja jim tega ponavadi ne omogoca. Zato pa so pri tem lahko veliko bolj ucinkovite nekoliko manj formalno in rigidno povezane skupine raziskovalcev s heterogenega spektra podrocij.
Nasi skupini je, sprico navedenega, inherentno dejstvo, da je izrazito in izrecno raznolike sestave. V njej so predstavniki naravoslovnih, druzboslovnih in humanisticnih ved, ki pa jih zdruzuje en skupni imenovalec: vedozeljnost, usmerjena k fenomenu in delovanju cloveka, torej v neposredni navezavi na podrocje kognicije, ki je v svojem ozjem pomenu izkljucno clovekov, in to opredeljujoci atribut.
1. Preucevanje fizikalno-holisticnih teorij o cloveku v naravi ter razvoj lastnih
transdisciplinarnih hipotez
2. Promocija in nadaljnji razvoj novega koncepta metabiologije kot beletristicne
nadgradnje biofilozofije in evolucijske psihologije
3. Nadaljnje izoblikovanje koncepta kulturologije, antropologije sodobnih druzb ter iz
njih izhajajocih teorij nasilja in miru
4. Vpeljava studij o socialni zaznavi ter razvoj podrocij psiholoske in bioloske
religiologije v okviru komunikologije kot transdisciplinarne in antidisciplinarne vede
5. Umetnost in komparativistika kot izhodisci za transdisciplinarno kultivacijo solipsizma
6. Antropologija jezika
7. Antropologija znanosti in znanja v raznih kulturah
1. Utrditev antropologije kot celostne, transdisciplinarne kognitivne znanosti
2. Napajanje druzboslovja v naravoslovju (v smeri eksaktnosti) in obratno (v smeri
vrednot); povezovanje tudi drugih standardno deljenih znanosti med seboj in usmerjanje k
brisanju nekaterih meja med njimi, poskus tehtnega preseganja nekaterih fiksnih
intelektualnih konstruktov
3. Formalno in manj formalno povezovanje znanstvenikov in izobrazencev razlicnih
provenienc, ki iscejo prostore onstran ozin svojih standardnih strok in ki jim je - med
drugim - spoznavanje vsebin pomembnejse od karierizma
4. Utrjevanje sodobne intelektualne poti, ki se izogiba na eni strani skrajnemu
scientizmu, igri moci in zargona, ki ne omogoca ustvarjalne komunikacije med ustvarjalci
in obcinstvom; na drugi strani pa se izogiba tudi raznim novodobnim oblikam duhovnjastva,
ki se v svojem pretiranem iskanju spiritualnih vrednot odpovedujejo racionalnosti; kljub
temu pa od ene in druge sfere sprejema posamezne logicno tehtne in duhovno pozitivne
vrednote
1. Permanentni diskusijski forum kot interna problemsko usmerjena komunikacija po
e-posti
2. Osebna diskusijska srecanja, forumi in predavanja (interna / DKZ / za javnost / z
udelezbo medijev)
3. Skupni znanstvenoraziskovalni projekti
4. Skupne publikacije
5. Organizacija knjiznih prevodov (lastnih knjiznih del v tuj jezik in tujih del v
slovenscino)
6. Raznotere oblike povezovanja (na vseh nastetih tockah) s predstavniki drugih skupin
znotraj DKZ, kot tudi z drugimi zainteresiranimi