PRAVILNIK O NAPREDOVANJU ZAPOSLENIH V JAVNIH ZAVODIH S PODROČJA ZNANOSTI IN TEHNOLOGIJE

KAZALO
Splošne določbe
Pogoji napredovanja
Ocenjevanje administrativno tehničnih sodelavcev
Ocenjevanje raziskovalcev
Postopek napredovanja
Nadzor
Pravila javnih zavodov
Prehodne določbe

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Določila tega pravilnika veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije (v nadaljevanju: javni zavodi JZ), ki si sredstva za plače zagotavljajo z izvajanjem nacionalnega raziskovalnega programa in za tiste zaposlene, ki se jim za izvajanje administrativno strokovnega dela zagotavljajo sredstva za plače iz proračuna in drugih javnih sredstev.

2. člen

S tem pravilnikom se podrobneje določa:

1. pogoje in postopek za napredovanja zaposlenih v JZ na posameznem delovnem mestu v višji plačilni razred,
2. število plačilnih razredov, za katere lahko napredujejo zaposleni razvrščeni v posamezne tarifne skupine,
3. postopek in način preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje,
4. primere, v katerih je možno napredovati za več plačilnih razredov hkrati, primere počasnejšega napredovanja in primere hitrejšega napredovanja.

3. člen

Na delovnem mestu lahko v višji plačilni razred napreduje zaposleni, ki:

1. ima zahtevano strokovno izobrazbo za delovno mesto, na katerega je razporejen;
2. izpolnjuje druge zahtevane pogoje za razporeditev na delovno mesto in
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje, določene z zakonom in tem pravilnikom.

4. člen

Z napredovanjem v višji plačilni razred pridobi zaposleni višji količnik za določitev osnovne plače od količnika za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je razporejen. Za napredovanje se uporabljajo plačilni razredi in količniki, določeni z zakonom.

5. člen

Na delovnem mestu lahko zaposleni napredujejo največ:

6. člen

JZ je dolžan vsako leto pripraviti načrt predvidenih napredovanj na posameznih delovnih mestih v višje plačilne razrede ter ga predložiti MZT v soglasje.

Soglasje k načrtu napredovanj je pogoj za financiranje dejavnosti javnega zavoda.

7. člen

Zaposleni lahko napredujejo po preteku treh let od zadnjega napredovanja.

Pri tem se upošteva dejanska delovna doba.

Izjemoma lahko zaposleni ob pogojih, določenih v tem pravilniku, napreduje prej ali počasneje kot v treh letih.

V obdobje iz prvega odstavka se všteva čas, ki ga je zaposleni prebil na delovnih mestih enake ali podobne zahtevnosti.

Kot delovna mesta enake ali podobne zahtevnosti se štejejo vsa delovna mesta, ki so uvrščena v isto tarifno skupino, razen za vodilna in vodstvena delovna mesta, pri katerih se šteje le čas na takih delovnih mestih.

V obdobje iz prvega odstavka se ne všteva čas pripravništva ter čas odsotnosti zaposlenega z dela zaradi bolezni, izobraževanja, strokovnega izpopolnjevanja ali drugih vzrokov v nepretrganem trajanju daljšem od 6 mesecev, razen zaradi strokovnega izpopolnjevanja, na katerega je zaposlenega napotil delodajalec ali je pristojni organ JZ ugotovil, da je skladno z delovnim mestom.

Določilo prejšnjega odstavka ne velja za čas odsotnosti delavke zaradi porodniškega dopusta in dopusta za nego in varstvo otroka.

8. člen

Zaposleni, ki je izpolnil pogoje za napredovanje, napreduje za en plačilni razred.

Izjemoma lahko zaposleni v primerih določenih s tem pravilnikom napreduje hkrati za dva plačilna razreda.

9. člen

Podatki in dokumenti pomembni za napredovanje se hranijo v osebni mapi zaposlenega.

Podatke in dokumente je potrebno voditi in uporabljati tako, da je varovana tajnost osebnih podatkov skladno z zakonom.

II. POGOJI NAPREDOVANJA

10. člen

Pogoji za napredovanje na delovnem mestu v višji plačilni razred so:

1. dodatna funkcionalna znanja,
2. interdisciplinarna usposobljenost zaposlenega za opravljanje del na različnih delovnih mestih v okviru poklica,
3. samostojnost in zanesljivost pri delu,
4. ustvarjalnost in
5. nadpovprečna delovna uspešnost, izkazana v daljšem obdobju.

Kriteriji v okviru predpisanih pogojev se ovrednotijo s pisno oceno.

III. OCENJEVANJE ADMINISTRATIVNO TEHNIČNIH SODELAVCEV

11. člen

Kriteriji iz pogoja dodatnih funkcionalnih znanj so pridobljena in s potrdilom izkazana strokovna usposobljenost in funkcionalna znanja, ki omogočajo boljše in hitrejše opravljanje delovnih nalog in niso predpisana kot pogoj za razporeditev na delovno mesto, in sicer:

• za koliko stopenj je dosežena izobrazba višja od zahtevane,
• v kakšni povezavi je presežena stopnja izobrazbe z zahtevami na delovnem mestu,
• znanje tujih jezikov,
• opravljeni različni strokovni izpiti vezani na zahteve delovnega mesta,
• znanja pridobljena z raznimi tečaji in seminarji,
• obvladovanje novih metod in postopkov pri delu ter
• prilagajanje novim sredstvom za delo.

Izpolnjevanje kriterijev se ocenjuje v treh stopnjah:

• neustrezno usposobljen,
• primerno usposobljen,
• nadpovprečno usposobljen.

12. člen

Kriteriji iz pogoja interdisciplinarne usposobljenosti opredelujejo usposobljenost za opravljanje del na različnih delovnih mestih ter organizacijske in vodstvene sposobnosti. Pri tem se upošteva:

• mentorstvo,
• vodenje interne delovne skupine,
• večkratno ali daljše uspešno nadomeščanje delavca na drugem delovnem mestu,
• večkratno nadomeščanje vodje.

Izpolnjevanje kriterijev se ocenjuje v treh skupnjah:

• neustrezno usposobljen,
• primerno usposobljen,
• nadpovprečno usposobljen.

13. člen

Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja samostojnosti in zanesljivosti pri delu, vodja organizacijske enote upošteva naslednje kriterije:

• strokovno utemeljen in racionalen pristop pri opravljanju delovnih nalog,
• samostojno opravljanje dela, brez strokovne pomoči in brez potrebe po preverjanju tega dela.

Izpolnjevanje kriterijev se ocenjuje v treh stopnjah:

• podpovprečno samostojen in podpovprečno zanesljiv
• povprečno samostojen in povprečno zanesljiv
• nadpovprečno samostojen in nadpovprečno zanesljiv.

14. člen

Kriteriji za ugotavljanje pogoja ustvarjalnosti pri delu so:

• predlaganje ali izboljšanje obstoječih metod dela,
• strokovno uveljavljanje stališč in predstavitev področij v javnosti,
• aktivnosti, ki prispevajo k ugledu delodajalca,
• aktivnosti, ki prispevajo k ugledu stroke,
• prispevek k boljši organizaciji dela,
• priprava strokovnega gradiva.

15. člen

Izpolnjevanje kriterijev za ustvarjalnosti pri delu se ocenjuje v treh stopnjah:

• neustvarjalen,
• povprečno ustvarjalen,
• nadpovprečno ustvarjalen.

16. člen

Delovno uspešnost zaposlenega se ocenjuje v treh stopnjah, in sicer:

• podpovprečno uspešen,
• povprečno uspešen,
• nadpovprečno uspešen.

17. člen

Zaposleni v tarifnih skupinah od I do V lahko napredujejo za en plačilni razred, če je najmanj poprečno ustvarjalen in najmanj povprečno uspešen.

Zaposleni v VI tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če je najmanj poprečno ustvarjalen in povprečno uspešen, glede funkcionalnih znanj primerno usposobljen.

Zaposleni v VII IX tarifni skupini lahko napreduje za en plačilni razred, če je najmanj povprečno ocenjen po kriteriju delovne uspešnosti in ustvarjalnosti, glede funkcionalnih znanj ter interdisciplinarne usposobljenosti ocenjen kot primerno usposobljen.

18. člen

Izjemoma lahko napreduje zaposleni hkrati za dva plačilna razreda, če je po kriterijih za:

• dodatna funkcionalna znanja;
• interdisciplinarna usposobljenost;
• delovna uspešnost
• dosegel nadpovprečno oceno.

Pri izvajanju prvega odstavka tega člena je v oceni nadpovprečne delovne uspešnosti treba navesti konkretne razloge, ki utemeljujejo nadpovprečno delovno uspešnost zaposlenega.

19. člen

Dokazila oziroma ocena o izpolnjevanju pogojev morajo biti v pisni obliki. Kot dokazila se štejejo potrdila o opravljenih izpitih ali drugih usposabljanjih potrdila oziroma ocene, ki jih izda delodajalec in drugi dokumenti, s katerimi je mogoče dokazati izpolnjevanje kriterijev. Dokazila mora predložiti zaposleni, razen dokazil, ki jih izda delodajalec.

Vsako dokazilo se lahko v postopku ocenjevanja uporabi samo enkrat.

IV. OCENJEVANJE RAZISKOVALCEV
(znanstvena in strokovna veja)

20. člen

Za pripravo predloga in utemeljitve napredovanja raziskovalcev v višji plačilni razred na posameznem delovnem mestu vodja organizacijske enote upošteva kriterije, po predpisih Ministrstva za znanost in tehnologijo, ki določajo standarde za ocenjevanje znanstvenega in strokovnega dela raziskovalcev v Sloveniji zlasti: pridobivanje, vodenje in izvedbo projektov, mentorstvo ter mednarodni ugled. Izhodišče za izpolnjevanje minimalnih kriterijev za napredovanje je določen delež oziroma odstotek točk, potrebnih za izvolitev v ustrezni znanstveno raziskovalni oziroma strokovno raziskovalni naziv, in sicer:

1. Asistent lahko napreduje v višji plačilni razred, če doseže najmanj 10 % točk od števila točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni sodelavec, oziroma strokovno raziskovalni sodelavec,
2. Asistent z magisterijem lahko napreduje v višji plačilni razred, če doseže najmanj 25 % točk od števila točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni sodelavec, oziroma strokovno raziskovalni sodelavec,
3. Asistent, z doktoratom lahko napreduje v višje plačilne razrede, če doseže najmanj 40 % od števila točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni sodelavec, oziroma strokovno raziskovalni sodelavec,
4. Znanstveni sodelavec, višji znanstveni sodelavec in znanstveni svetnik lahko napredujejo v višje plačilne razrede, če dosežejo najmanj tolikšen odstotek točk, potrebnih za izvolitev v naziv znanstveni svetnik, oziroma strokovno raziskovalni svetnik, kot sledi:
   • znanstveni sodelavec, oziroma strokovno
   • raziskovalni sodelavec 10 % točk
   • višji znanstveni sodelavec, oziroma višji strokovno raziskovalni sodelavec 15 % točk
   • znanstveni svetnik, oziroma strokovno raziskovalni svetnik 20 % točk.

   Določilo tega člena se smiselno uporablja za strokovno vejo.

21. člen

Ne glede na izpolnjevanje pogojev za napredovanje zaposleni ne morejo napredovati, če:

• od dneva dokončnosti odločbe o izrečenem disciplinskem ukrepu javnega opomina ali denarne kazni še nista minili dve leti;
• od dneva izteka preizkusne dobe zaradi izrečenega disciplinskega ukrepa pogojnega prenehanja delovnega razmerja še nista minili dve leti;
• je bil pravnomočno kaznovan za prekršek ali obsojen za kazniva dejanja, storjena na delu ali v zvezi z delom, dokler navedena kazen ni izbrisana iz ustrezne evidence.

Zaposleni lahko napredujejo po preteku navedenih omejitev, če izpolnjuje pogoje za napredovanje.

V. POSTOPEK NAPREDOVANJA

22. člen

Izpolnjevanje pogojev za napredovanje se preverja trikrat letno, in sicer 1. januarja, 1. maja in 1. septembra za vse zaposlene, ki do navedenih rokov dopolnijo dobo najmanj treh let od zadnjega napredovanja, oziroma od zadnjega preverjanja izpolnjevanja pogojev za napredovanje.

Predlog za napredovanje, da vodja enote ali delavec, ki meni, da izpolnjuje pogoje za napredovanje.

23. člen

Izpolnjevanje pogojev se ugotavlja na podlagi ocenjevalnega lista, ki je sestavni del tega pravilnika.

Pisno oceno pripravi vodja organizacijske enote, v kateri je zaposleni, ki se ocenjuje. Oceni morajo biti priložena pisna dokazila.

24. člen

O napredovanju zaposlenih v JZ odloča direktor JZ, na predlog vodje organizacijske enote.

25. člen

Zaposlenemu, ki napreduje, se izda odločba, v kateri se določi plačilni razred, oziroma količnik za določitev plače.

Odločba mora biti izdana v 30 dneh po roku določenem v 22. členu tega pravilnika.

Zaposlenemu pripada plača v skladu z določbo iz prejšnjega odstavka od prvega dne v naslednjem mesecu po izdaji odločbe.

26. člen

Zoper odločbo iz 25. člena ima zaposleni pravico v 15 dneh od prejema odločbe ugovarjati direktorju zavoda.

Zaposleni, ki ni napredoval ima pravico v roku iz prejšnjega odstavka vložiti zahtevo za uveljavitev pravice.

Direktor odloči o ugovoru ali o zahtevi za uveljavitev pravice v 30 dneh od prejema ugovora ali zahteve ter o odločitvi in razlogih zanjo obvesti zaposlenega.

27. člen

Ob prvi zaposlitvi v JZ se zaposlenega v skladu s tem pravilnikom praviloma uvrsti v plačilni razred s količnikom za določitev osnovne plače delovnega mesta.

28. člen

Pripravnik se po končani pripravniški dobi in opravljenem strokovnem izpitu uvrsti v ustrezni plačilni razred glede na delovno mesto, za katero je sklenil delovno razmerje.

VI. NADZOR

29. člen

Nadzor nad izvajanjem tega pravilnika se opravlja v okviru nadzora nad izvajanjem zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in organih lokalnih skupnosti (Ur. l. RS, št. 18/94) (v nadaljevanju: zakon).

VII. PRAVILA JAVNIH ZAVODOV

30. člen

Javni zavod mora za zaposlene, ki izvajajo nacionalni raziskovalni program in ki opravljajo dejavnost zavoda tudi za druge potrebe in naročnike, s svojimi pravili v skladu z zakonom o razmerjih plač in s tem pravilnikom določiti: način in pogoje za razporejenje zaposlenih na delovna mesta, napredovanje zaposlenih ter način in pogoje za stimulacijo zaposlenih ter izračun njihovih plač.

Javni zavodi so dolžni izpolniti obveznosti določene v prvem odstavku tega člena v roku 60 dni od dneva veljavnosti tega pravilnika.

V primeru, da javni zavod ne sprejme svojih pravil na tem področju, in to v rokih in na način kot je to določeno s tem pravilnikom, oziroma da sprejeta pravila niso usklajena s tem pravilnikom, je tak javni zavod dolžan uporabljati ta pravilnik neposredno.

Usklajenost pravil javnih zavodov z zakonom in s tem pravilnikom ugotavlja Ministrstvo za znanost in tehnologijo.

31. člen

Javni zavod lahko v svojih pravilih uvaja dodatna merila, kot so določena s standardi ocenjevanja znanstvenega in strokovnega dela raziskovalcev in jih uporablja kot svoje kriterije za razvrščanje na posamezna delovna mesta, če taka merila potrdi MZT in jih ustrezno stimulira pri zagotavljanju sredstev za dejavnost javnega zavoda.

VIII. PREHODNE DOLOČBE

32. člen

Zaposleni je pri prvi razporeditvi v skladu z določili zakona ter tega pravilnik uvrščen v plačilni razred na podlagi:

• števila let dejanske delovne dobe, ki jo je dopolnil do uveljavitve tega pravilnika na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti, kot je zahtevnost delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika in
• ocene pristojnega organa o izpolnjevanju pogojev za napredovanje (v nadaljnjem besedilu: ocena).

Določitev plačilnega razreda se opravi na obrazcu št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika.

33. člen

Pri prvi razporeditvi se izpolnjevanje pogojev za napredovanje ne ugotavlja na način, določen v II., III. in IV. poglavju tega pravilnika, in ne dokazuje s pisnimi dokazili.

Pri prvi razporeditvi se ne uporablja 5. člen tega pravilnika, razen za znanstveno vejo.

34. člen

Pristojni organ oceni izpolnjevanje posameznih pogojev za napredovanje na obracu št. 2 in upoštevaje doseženo število točk ugotovi, da zaposleni:

1. ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (do vključno 0,5 točke)
2. delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 1 do vključno 4,5 točke)
3. izpolnjuje pogoje za napredovanje (od 5 do vključno 9 točk)
4. izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (od 9,5 do vključno 10 točk).

V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka mora direktor pisno utemeljiti razloge, ki dokazujejo, da zaposleni ne izpolnjuje posameznega pogoja, v primeru iz 4. točke prejšnjega odstavka pa razloge, ki dokazujejo, da zaposleni izpolnjuje vsak posamezni pogoj.

Pristojni organ mora zaposlenega na njegovo zahtevo seznaniti s pisno oceno.

35. člen

Zaposleni, ki ne izpolnjuje pogojev za napredovanje (1. točka prvega odstavka 34. člena), se uvrsti v plačilni razred, v katerega je uvrščen količnik za določitev osnovne plače delovnega mesta, na katerega je zaposleni razporejen ob uveljavitvi tega pravilnika.

36. člen

Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje (3. točka prvega odstavka 34. člena), se uvrsti v plačilni razred, ki bi ga lahko dosegel, če bi glede na število let dejanske delovne dobe napredoval vsaka tri leta.

Ne glede na število let delovne dobe zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za napredovanje, pri prvi razporeditvi ne more biti uvrščen za več kot tri plačilne razrede višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta.

37. člen

Zaposleni, ki delno izpolnjuje pogoje za napredovanje (2. točka prvega odstavka 34. člena), se uvrsti za en plačilni razred nižje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prejšnjim členom.

38. člen

Zaposleni, ki izpolnjuje pogoje za izjemno napredovanje (4. točka prvega odstavka 34. člena), se uvrsti za en plačilni razred višje od plačilnega razreda, ki bi ga lahko dosegel v skladu s prvim odstavkom 36. člena, vendar ne v višji plačilni razred, kot ga je možno z napredovanjem doseči v skladu z zakonom. Na ta način ne more napredovati več kot 15 % zaposlenih v javnem zavodu, za katere se uporablja ta pravilnik.

39. člen

Ne glede na omejitev števila plačilnih razredov za napredovanje, določeno v drugem odstavku 36. člena, je lahko za 4 ali 5 plačilnih razredov višje od plačilnega razreda, v katerega je uvrščen količnik delovnega mesta, uvrščen zaposleni, ki bi po prvem odstavku 36. člena napredoval za več kot 3 plačilne razrede, če:

• po oceni direktorja uspešno opravlja naloge, ki so bistvenega pomena za delovanje javnega zavoda. Na ta način ne more napredovati več kot 5 % zaposlenih v javnem zavodu, na katere se nanaša ta pravilnik. V javnem zavodu z manj kot 20 zaposlenimi lahko na ta način napreduje 1 zaposleni;
• bi glede na uvrstitev na podlagi 36. člena prejel nižjo plačo, kot je znašala njegova povprečna plača za polni delovni čas v obdobju zadnjih treh mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika.

40. člen

Če je zaposleni pred uveljavitvijo tega pravilnika napredoval na bolj zahtevno delovno mesto, ki je uvrščeno v višjo tarifno skupino kot delovno mesto, na katerega je bil razporejen pred napredovanjem, pristojni organ ugotovi plačilni razred, v katerega bo zaposleni razvrščen na naslednji način:

• ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na prejšnjem delovnem mestu, upoštevaje oceno in delovno dobo v nižji tarifni skupini;
• ugotovi se plačilni razred, ki bi ga lahko zaposleni dosegel na novem delovnem mestu, upo tevaje oceno in delovno dobo v višji tarifni skupini;
• na podlagi ugotovitev iz prejšnjih dveh alinej se zaposlenega uvrsti v pla ilni razred, ki je zanj ugodnejši.

41. člen

Za zaposlenega, ki ob uveljavitvi tega pravilnika še ni dopolnil treh let delovne dobe, se ob dopolnitvi treh let preveri izpolnjevanje pogojev za napredovanje na način, določen v prehodnih določbah tega pravilnika.

42. člen

Ne glede na določbo 1. točke 3. člena tega pravilnika lahko pri prvi razporeditvi v skladu z določili zakona in tega pravilnika napreduje zaposleni, ki je razporejen na delovno mesto, za katerega nima zahtevane stopnje strokovne izobrazbe, če ima na dan uveljavitve tega pravilnika najmanj 20 let delovne dobe, od tega najmanj 10 let na delovnih mestih enake ali podobne stopnje zahtevnosti.

Zaposleni, ki nima delovne dobe, določene v prejšnjem odstavku, lahko napreduje pogojno, če z delodajalcem sklene pogodbo o izobraževanju, s katero se zaveže, da bo v času, določenem z vzgojnoizobraževalnim programom, pridobil ustrezno strokovno izobrazbo.

42.a člen

Prvo preverjanje pogojev za napredovanje se za zaposlene iz I do VI tarifne skupine, ki so do uveljavitve tega pravilnika lahko napredovali največ za tri ali štiri plačilne razrede opravi s 1. 1. 2001, če so od zadnjega napredovanja pretekla najmanj tri leta.

Pri preverjanju pogojev za napredovanje se upoštevajo dokazila, ki jih je zaposleni pridobil v obdobju od zadnjega napredovanja.

43. člen

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ljubljana, 22. marec 2001 (začel veljati 2. junij 2001)

dr. Lucija Čok, l.r.
ministrica
za šolstvo, znanost in šport

^*Neuradno prečiščeno besedilo obsega Pravilnik o napredovanju zaposlenih v javnih zavodih s področja znanosti in tehnologije, Uradni list RS, št. 41/94, Uradni list RS, št. 65/95 (spremembe in dopolnitve), Uradni list RS, št. 44/01 (spremembe in dopolnitve), Uradni list RS, št. 40/02 (spremembe in dopolnitve).

Javni zavod je dolžan takoj uskladiti svoja pravila na tem področju. V primeru, da javni zavod nima svojih pravil na tem področju, oziroma da sprejeta pravila niso usklajena s tem pravilnikom, je tak javni zavod dolžan uporabljati ta pravilnik neposredno.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.