PRIMERJAVA PRIKAZANIH NAČINOV NAPREDOVANJA

Primerjava obeh načinov napredovanja kaže, da je mogoče in celo potrebno zagotoviti enake pogoje za napredovanje ne glede na način oblikovanja delovnih mest ali nazivov. Pri tem je bistvena omejitev napredovanja za en plačni razred v treh letih, kar lahko ob ustreznem prekrivanju delovnih mest in nazivov zagotovi ustrezno horizontalno in vertikalno prehodnost brez nepotrebnih skokov v napredovanjih.

Omejitev napredovanja je za urejen in obvladljiv plačni sistem ključnega pomena. Predlogi, ki gredo v smeri neomejenega napredovanja so nesprejemljivi, saj bi ob dodatni zahtevi, da javni uslužbenec pri napredovanju obdrži dosežene stopnje napredovanja popolnoma zameglilo preglednost osnovnih plač v javnem sektorju.

Kritike predlaganega sistema napredovanja, ki se nanašajo na počasnost napredovanja in na dejstvo, da ne gre za avtomatizem v napredovanju, so neutemeljene, saj je napredovanje nujno potrebno obravnavati drugače kot dosedaj. Sedaj v sistemu ni prave povezave med uspešnostjo dela in napredovanjem javnega uslužbenca (zbiranje točk ni ustrezno povezano s pridobitvijo potrebnih znanj na delovnem mestu).

Avtomatizem je v novem sistemu prihranjem le dodatku za delovno dobo, ki avtomatično »nagrajuje delovne izkušnje« in sploh ni povezan z uspešnostjo dela javnega uslužbenca ali funkcionarja. Triletna napredovalna perioda pa je enaka kot doslej s tem, da niso predvidena nobena izredna napredovanja.

Pomembna lastnost sistemov napredovanja oziroma kariernih sistemov je prekrivanje delovnih mest oziroma nazivov, kjer je mogoča horizontalna prehodnost med delovnimi mesti oziroma nazivi oziroma kjer je mogoče na nižjem delovnem mestu ali v nižjem nazivu doseči višji plačni razred kot na zahtevnejšem delovnem mestu ali v višjem nazivu. Zato bo za določitev primernih kariernih sistemov napredovanja oziroma napredovanja nasploh pomembna uvrstitev delovnih mest in nazivov v plačne razrede na plačni lestvici, kar šele lahko omogoči ustrezno in potrebno prekrivanje plačnih razredov za potrebe napredovanja javnih uslužbencev in funkcionarjev.

1. Predlagatelj naj izdela podroben terminski plan prehoda na nov sistem plač v javnem sektorju.
2. Predlagatelj je upošteval dodatni sklep državnega zbota in je v spodnji tabeli prikazal podroben terminski plan prehoda na nov sistem plač v javnem sektorju.
3. Terminski plan prikazuje vse ključne aktivnosti za izvedbo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, prikazane pa so tudi previdene pravne osnove (podzakonski predpisi in kolektivne pogodbe) potrebne za omenjeni prehod.
4. Terminski plan je umeščen v obodbje junij 2002 – december 2003, ki predstavlja obdobje veljavnosti zakona, ko naj bi se sprejele vse potrebne metodološke in pravne osnove za uveljavitev novega sistema plač v javnem sektorju.
5. Največja frekvenca aktivnosti je predvidena v obdobju september 2002 – junij 2003, ko bi sprejeli vse potrebne kolektivne pogodbe in podzakonske predpise na podlagi dogovorjene enotne metodologije in izbranih orientacijskih delovnih mest in nazivov. Tem aktivnostim bi sledile aktivnosti sistemiziranja delovnih mest in nazivov pri uporabnikih proračuna.
6. Med aktivnostmi niso predvidene morebitne aktivnosti iz VII. poglavja zakona, saj ni mogoče z gotovostjo napovedati ali bodo aktivnosti v prehodnem obdobju na področju spremembe plačne lestvice in razponov osnovnih plač po plačnih podskupinah sploh potrebne.

   

7. Predlagatelj naj besedilo predloga zakona za drugo obravnavo v največji možni meri uskladi socialnimi partnerji.

Predlagatelj se je z reprezentativnimi sindikati sestal na desetih usklajevanjih predloga zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Usklajevanja potekajo ves čas obravnave predloga zakona in naj bi se zaključila s skupnimi amandmaji k predlogu zakona za tretjo obravnavo.

Na podlagi Dogovora o namerah pri usklajevanju zakona o sistemu plač v javnem sektorju partnerja nista uspela uskladiti Izjave o obsegu usklajenosti po členih, ki jo za drugo obravnavo zakona v državnem zboru predvideva V. točka Dogovora.

Vlada Republike Slovenije je Koordinaciji sindikatov negospodarskih dejavnosti poslala 6.3.2002 predlog Izjave, v kateri ugotavlja usklajenost 23 členov in 12 deloma usklajenih oziroma neusklajenih členov, medtem ko strani še nista usklajevala vsebine prilog zakona.

Koordinacija sindikatov negospodarskih dejavnosti je na svoji seji 7.3.2002 obravnavala predlog Izjave, ki jo je pripravila vlada in ugotovila, da je po njeni oceni usklajenih samo 17 členov in 2 člena pogojno. Niso usklajene vse tri priloge, saj o njih še ni bilo usklajevanja.