Povzeti so v glavnem po Arhivu HMZS in zvezkih 1, 2 in 3 Klimatografije Slovenije v izdaji HMZS.
Tab. 1: Ure sončnega obsevanja in oblačnost v mesecih maj-september 1955-1994.
Maj |
Junij |
Julij |
Avg. |
Sep. |
Skupno |
|
| Ur sončnega obsevanja | 158 |
178 |
208 |
196 |
153 |
903 |
| Mesečna oblačnost, 7h | 6,3 |
6,2 |
4,9 |
5,0 |
5,2 |
5,5 |
| Mesečna oblačnost, 14h | 7,9 |
7,9 |
7,5 |
7,3 |
6,5 |
7,4 |
| Mesečna oblačnost, 21h | 6,8 |
6,7 |
6,2 |
5,3 |
4,9 |
6,0 |
| Štev. jasnih dni* | 1,7 |
0,8 |
1,7 |
3,1 |
5,6 |
13 |
| Število oblačnih dni | 11,7 |
8,9 |
8,4 |
8,6 |
8,5 |
46 |
| Dnevi z meglo | 21,3 |
19,5 |
18,5 |
18,0 |
16,7 |
94 |
*Op.: Jasen dan je, ko je oblačnost pod 2/10 neba, oblačen, ko je pokritost neba 8/10 ali veš, oboje v desetinkah.
Na Kredarici odpade na mesece maj-september 50 % letnega števila ur s soncem (1787 ur). Toda kalorična vrednost tedanjega sončnega sevanja je po Hočevarju et al., (1982, gl. tab. 3) 82 % letno sprejete sončne energije.
Ure in kalorična vrednost sončnega sevanja so na ledeniku bistveno manjše zaradi zasenčenosti po treh vzpetinah na obrobju. To so greben Veliki (2864 m) - Mali (2738 m) Triglav, njegov stranski greben (ronek) v SSZ smeri proti Kugyjevi polici s koto 2665 m, in zložnejši plečati hrbet Kredar
ice, ki se dviguje od izpod Malega Triglava proti SV do vrha 2541 m. Obseg sence teh vzpetin je prikazan na skici V. Finžgarja (Meze, 1955, pril. 1). Do opoldne ob najvišjem poletnem soncu triglavski greben domala ne meče sence na ledenik. Hitro se povečuje z oddaljevanjem od junijskega solsticija. Senca ronka Triglava pada le na severozahodni rob ledenika. Na omenjeni skici je prikazana, glede na terenska opažanja, premajhna senca hrbta Kredarice na spodnji del ledenika v jutranjih urah.Bolj kot zasenčeno
st je pomemben naklon ledeniškega površja proti S za ok. 20-350. Ob poletnem solsticiju znaša opoldne zato vpadni kot sončnih žarkov 47-370 in oh ekvinokciju 23-140. Zato je albedo na snegu velik, večji kot pri temnejšem starem poletnem snegu ali na "zelenem ledu".Vse mesece je oblačnost ob 14. uri večja kot zjutraj ali zvečer. To je v veliki meri posledica pogoste opoldanske in zgodnjepopoldanske "gorske oblačnosti" oz. "gorske kape". Če s spodnjo bazo zajame še Kredarico, jo opazovalci beležijo kot meglo. Ker je ta oblačnost poleti najpogostejša, ima postaja tedaj manj ur s sončnim sevanjem (541 ur) kot dolinska postaja Rateče - Planica (648) in kotlinska postaja Stara Fužina (582).
