NasloviSLO-02.GIF (6073 bytes)

Povzeti so v glavnem po Arhivu HMZS in zvezkih 1, 2 in 3 Klimatografije Slovenije v izdaji HMZS.

 

NasloviSLO-04.GIF (2767 bytes)

Tab. 2: Povprečne temperature v ablacijski dobi 1961-90.

  Maj Junij Julij Avgust Sept. Skupno Letno

Povpr. mesečna temp.

-0,2

3,3

5,8

5,8

3,8

3,7

-1,7

Pov. dnevne. min. t.

-2,5

1,0

3,3

3,4

1,4

1,3

-4,2

Pov. dnevne maks.t.

2,3

5,9

8,8

8,7

6,7

6,5

1,2

Absolutne maks. t.

14,0

16,3

21,3

18,1

18,4

21,3

21,6

Absolutne minimalne t.

-9,6

-6,1

-6,0

-9,8

-15,6

-15,6

-28,3

Št. dni s temp. pod 0,0  C

22,7

11,6

5,8

5,0

10,0

55,1

249,2

Ker je kredariška postaja vrhslemenska in je bolj vetrovna, je domnevno rahlo hladnejša, kot bi bila na ravnini. Na ledeniški površini moramo računati še z nižjimi povprečki zaradi padajočega hladnega zraka, ki ob brezvetrju piha s hladnejšega ostenja Triglava ali (in) navzdol po ledeniku.

 

Zaradi višinske klime ima Kredarica pri nas največje zamike v temperaturnem poteku za gibanjem sonca: avgust je enako topel kot julij, september je za 4,0 0C toplejši od maja in februar je hladnejši od januarja. Na ledenikih med severnim polom in 300C s. g. š. znaša na snežni meji temperatura najtoplejšega meseca ok. 4,50C (B. Messerli, po Wilchelm 1975, s. 98). Glede na to se zdi julijska temperatura Kredarice 5,8 0C previsoka za klimatsko snežno mejo. Slednja je bila mnoga povojna leta domnevno na 2700 m (Gams, 1960). Na to kaže tudi julijski temperaturni gradient, izračunan po postajah Komna in Kredarica (0,68 0C/100 m).

 

Postaja je v nizu 1961-1990 maja namerila negativno mesečno temperaturo (-0,2 0C). Če dodamo začetna štiri devetdeseta leta, je temperature ok. 0,0 0C. Ker pa odpade na ta mesec največja energija sončnega obsevanja (Hočevar et al., 1982) in ker se tedaj stopi ves v tem mesecu zapadli sneg, pa še nekaj starejšega, je ta mesec tu vštet v ablacijsko dobo.

 

Back Home Next