Potem, ko je bilo mogoče v nekaj letih manjkajoče opazovanje interpolirati po fotografijah, smo dobili 38 neprekinjenih let. Leti 1993 in 1994 nismo upoštevali, da ne bi preveč zmanjšale obsega starejših nihanj.

Pri 95 % zaupanju pa je statistično pomembna tudi povezanost mod vsakoletnim spreminjanjem ledeniškega konca s povprečno maksimalno temperaturo zraka maj- september.

Vpliv ostalih klimatskih prvin je manj pomemben. Nepričakovan je zlasti slabši vpliv letnih padavin na ledeniško stanje. To je mogoče razložiti s tem, da je pri izračunu upoštevan le spodnji ledeniški rob, sneg, zapadel v redilni dobi (pri padavinah so upoštevani zadnji trije meseci preteklega in pet mesecev tekočega koledarskega leta), pa se nabere predvsem na vrhnjem robu in vpliva na nižji ledenik preko pretakanja ledeniške vode in plazov šele v naslednjih letih. Preseneča tudi slaba korelacija med poletnim številom ur sončnega obsevanja in spremembami v obsegu ledenika, saj ga povečuje isti vzrok kot poletne temperature - anticiklonalno jasno vreme (Gams, 1985). Toda na diagramu (glej sliko spodaj) črte triletnih drsečih povprečkov dokaj vzporedno potekajo ne le s poletnimi temperaturami, ampak tudi z urami sončnega obsevanja. Obe ti dve klimatski prvini dosegata konce osemdesetih in v začetku devetdesetih let visoke vrednosti. V opazovani dobi so doslej visoke temperature spremljale navadno tudi nadpovprečne padavine oktober - maj. V zadnjih letih pa ostajajo slednje povprečne. Skupni učinek je upad ledu in razpad ledenika v letu 1993 in 1994.

Večja slika

Iz spoznanja, da vplivajo poletne temperature, v manjši meri povezane s padavinami v redilni dobi, najbolj na ledeniško bilanco, lahko presojamo starejši obseg ledenika po starejših klimatskih postajah v okolici. K temu nas opravičuje ugotovitev, da potekajo temperaturna in padavinska nihanja na Kredarici in v Ljubljani dokaj sinhrono (Gams, 1985). Letne padavine ljubljanske postaje, ki deluje od l.1851, so po višku v dvajsetih letih t. st. upadle in to predvsem zaradi zmanjšanja oktobrskih padavin. Te so pričele upadati že v začetku t. st., izraziteje pa konec štiridesetih let. Izpad oktobrskih padavin ni v celoti nadomestil rahli porast poletnih padavin od začetnih šestdesetih let dalje (Gams-Krevs, 1990). Porast oktobrskih padavin pomeni na Kredarici več snega v redilni dobi, porast poletnih padavin pa manj ledu.

Ker na temperature Ljubljane bolj vpliva širjenje mestnega naselja kot na postajo v Trstu, kaže po slednji iskati temperaturne spremembe. Na obeh postajah so namreč podobni trendi (Gams-Krevs, 1990). Poletne temperature so bile razmeroma visoke v tretji četrtini preteklega stoletja, konec tridesetih in v štiridesetih letih t. st. (Ogrin, 1994). Na Kredarici so bile nizke v drugi polovici šestdesetih in v sedemdesetih letih t. st., ko je ledenik tudi poleti pokrival sneg ob sočasnih povprečnih padavinah redilne dobe (gl. diagram zgoraj).

V okviru nakazanih klimatskih sprememb so tudi razlike med nizoma 1931-60 in 1960-90, ugotovljene po višinskih postajah okoli Kredarice. Letne temperature 1961-90 na postaji Komna, 1520 m (Pučnik, 1980) so bile nižje za 0,4^oC od niza 1961-90 (Arhiv HMZS). V slednjem je oktober toplejši za 0,4^oC, istočasno pa je dobil za 35 mm manj padavin kot prej. Poleg njega beleži upad tudi januar, za 29 mm.

Dvig poletnih temperatur se je začel še v osemdesetih letih t. st. Na Komni so porasle v tem desetletju s 4,97^oC, kot znašajo v celem nizu 1961-90, na 5,4^oC.

Še večji je poletni temperaturni dvig v letih 1992-1994, kot govori spodnja preglednica za postajo Kredarica.

V letu 1991 so bile nadpovprečno visoke poletne temperature in ure sončnega obsevanja. Ker pa je bilo v redilni dobi 1990/91 izjemno veliko padavin (1705 mm), se je led sredi ledenika zdebelil za 172 cm. To potrjuje pomembnost padavin za stanje na zgornji polovici ledenika. Ob povprečnih padavinah v redilni dobi in toplemu poletju pa je sledilo kasneje ponovno stanjšanje ledu. O tem pričajo v poletjih 1987 - 1994 na robu ledu (snega) vrisane črte na strmem pobočju skale ob zgornjem robu srednjih ledeniških skalnih grbin, in to ob jesenskem opazovanju.

Večja slika

Od teh markacij izmerjeno nihanje ledu (slika zgoraj) je naslednje:

Septembra je zgornje in spodnje ledišče, skupno z delom gruščnatega vzhodnega roba, obsegalo dobre 4 ha. To je le še ena desetina ledenika pred dobrim stoletjem, kot ga je določil Richter (1888).