Povzeti so v glavnem po Arhivu HMZS in zvezkih 1, 2 in 3 Klimatografije Slovenije v izdaji HMZS.

Tabela 3 - Padavine, veter in energija sončnega obsevanja (1951-80).

Opomba: Ker so izpuščene desetinke, letna vsota ni enaka mesečnim seštevkom.

Vprašanje, ali postaja na Kredarici kot tudi vse druge visokogorske postaje beležijo premalo letnih padavin, do neke mere osvetljuje primerjava z okoliškimi postajami: severno pobočje Bohinjskih (Bukovskih) gora ok. 3500 mm, Komna, 1520 m, 1931-60, 2393 mm, kotlinska postaja Stara Fužina, 1961-90, 2332 mm, Mrzli studenec na Pokljuki, 1931-61, 2332 mm, Kredarica, 2514 m, 1961-90,1996 mm. Od pasu največjih padavin vzdolž južnega goratega oboda Julijskih Alp se proti notranjosti oz. Triglavu letne vsote padavin znižujejo ne glede na nadmorsko višino tudi vzdolž Trente: Lepena, 480 m, 3077 mm, izvir Soče, 880 m, 2383 mm.

Na Kredarici ima maj več dnevov s sneženjem kot dnevov z dežjem, ker sneži večidel ob depresijskem vremenu, ko je v višinah nižja temperatura. 62 % vseh dnevov z dežjem v letu odpade na poletne mesece.

V 136 padavinskih dnevih pade 1996 mm padavin, kar je povprečno 22 ml na dan. Ob taki gostoti padavin med sneženjem bi to dalo 288 mm vode. Ker je povprečna temperatura redilne dobe -5,5 ⁰C, lahko računamo z gostoto snega okoli 0,15. Po tej oceni letno pade okoli 8,7 m snega.

Maksimalna višina snežne odeje pri postaji Kredarica nastopa včasih globoko v zimi. Domnevni vzrok je odpihovanje vrhnje snežne odeje ob močnih vetrovih. Za to govori tudi naslednji izračun. Če narast največje višine snežne odeje v mesecu (v cm) delimo z vsoto mesečnih padavin (v mm), vidimo, da imajo količniki od novembra do marca nepričakovane nizke vrednosti (z izjemo januarja). Ti količniki znašajo za oktober 0,55, november 0,28, december 0,46, januar 1,19, februar 0,89, marec 0,54 in maj 0,67. Od novembra do marca pa je na Kredarici največ dnevov z registriranim vetrom nad 8 Beauforta (gl. tab. 3!). Močan jugovzhodnik del odpihanega snega z grebena Kredarice odloži na ledeniku.

Greben Mali - Veliki Triglav je odklonjen za 20⁰ od smeri Z-V, in sicer v smer JJV-SSZ. Zato previadujoči jugozahodni in južni deženosni in snegonosni vetrovi dosežejo postajo kot jugovzhodnik, na katerega odpade 22 % vseh letnih registracij vetrov. Zahodnik greben odklanja v severozahodnik, na katerega na postaji odpade 36 %. Na preostale vetrovne smeri odpade majhen delež in 19 % registracij predstavlja brezvetrje. Zaradi omenjene lege grebena in smeri prevladujočih vetrov je zlasti ob sneženju ledenik v izrazitem zavetrju. Zato pade nanj nadpovprečno snega, ki obleži na ledeniku ali na njegovem robu mnoga leta do druge zime, čeprav traja na vrhu Kredarice snežna odeja na leto v povprečju le 262 dni. Snežna odeja na ledeniku se podaljša za okoli dva meseca ali več.

Maksimalna snežna odeja na Kredarici se v povprečju postopno debeli od najnižjega stanja avgusta, ko je ob prevladi dolgotrajnega anticiklonalnega vremena največ jasnih dni, do viška v aprilu. Odeja se od meseca do meseca zdebeli za 100 cm in več le med septembrom in oktobrom, med decembrom in januarjem in med marcem in aprilom (največ padavin je v redilni dobi oktobra, novembra in aprila. V nasprotju z nizom 1931-60 je bil v letih 1961 - 90 mesečni višek avgusta). Največji upad maksimalne snežne odeje je med majem in junijem in zlasti med julijem in avgustom.

Na pobočja okoliških vzpetin odpade okoli 44 % površine, ki jo je imel ledenik v povprečju v povojnih letih (12 ha). Ker je strmina triglavskega grebena blizu posipnega kota za sveži suhi sneg, se na ledenik sneg obletava že med sneženjem ali kasneje v obliki plazičev. Le redki se podaljšajo preko ledenika in preko polic do vrha Triglavske stene, kamor zdrvijo. Ocenjeni dodatek snega na ledenik s tega vira je okoli ene tretjine.